Repozitorij z gradivi pri predmetu APPR v študijskem letu 2018/19
V projektu bom analiziral igralce tedna ("Player of the Week") lige NBA v sezonah od 1984/85 do 2017/18 glede na njihovo pozicijo, višino, število sezon v ligi in podobne spremenljivke. Poskušal bom ugotoviti, kako močna je korelacija med številom osvojenih nazivov igralca tedna posamezne ekipe in številom oziroma odstotkom dobljenih tekem teh ekip v istem obdobju. Raziskal bom kako se je pomembnost določenih pozicij spreminjala tekom sezon, saj vemo da se je v zadnjih desetletjih (oziroma celo letih) način igranja v ligi NBA opazno spremenil ter napovedal pomembnost centrov v prihodnosti. Ogledal si bom tudi zvezne države, ki so prejele največ nazivov.
Podatke sem pobral s sledečih spletnih naslovov:
Stolpci: ekipa, št. zmag v rednem delu, št. porazov v rednem delu, delež zmag v rednem delu, število uvrstitev v končnico, št. zmaganih tekem v končnici, št. izgubljenih tekem v končnici, delež zmag tekem v končnici, zmage serij v končnici, porazi serij v končnici, uspešnost serij v končnici, št. nastopov v finalu (oz. zmag konference), št. osvojenih nazivov lige
Stolpci: starost igralca, konferenca igralčeve ekipe, leto drafta igralca, višina, ime igralca, pozicija igranja, sezona - letnica zaključka sezone, število sezon v ligi (brez trenutne), igralčeva ekipa, vrednost naziva (0.5 ali 1)
Stolpci: sezona - letnica zaključka sezone, št. odigranih tekem, št. začetih tekem, povprečno št. odigranih minut na tekmo, delež zadetih metov iz igre, delež zadetih metov za 3 točke, delež zadetih prostih metov, povprečno št. skokov na tekmo, povp. število asistenc na tekmo, povp. število ukradenih žog na tekmo, povp. število točk na tekmo, št. nazivov igralca tedna, ime igralca
Ostale tabele so bile pridobljene iz zgornjih.
Glavni program in poročilo se nahajata v datoteki projekt.Rmd
.
Ko ga prevedemo, se izvedejo programi, ki ustrezajo drugi, tretji in četrti fazi projekta:
uvoz/uvoz.r
vizualizacija/vizualizacija.r
analiza/analiza.r
Vnaprej pripravljene funkcije se nahajajo v datotekah v mapi lib/
.
Podatkovni viri so v mapi podatki/
.
Zemljevidi v obliki SHP, ki jih program pobere,
se shranijo v mapo ../zemljevidi/
(torej izven mape projekta).
Za zagon tega vzorca je potrebno namestiti sledeče pakete za R:
knitr
- za izdelovanje poročilarmarkdown
- za prevajanje poročila v obliki RMarkdownshiny
- za prikaz spletnega vmesnikaDT
- za prikaz interaktivne tabelergdal
- za uvoz zemljevidovdigest
- za zgoščevalne funkcije (uporabljajo se za shranjevanje zemljevidov)readr
- za branje podatkovrvest
- za pobiranje spletnih stranireshape2
- za preoblikovanje podatkov v obliko tidy datadplyr
- za delo s podatkigsubfn
- za delo z nizi (čiščenje podatkov)ggplot2
- za izrisovanje grafovmosaic
- za pretvorbo zemljevidov v obliko za risanje z ggplot2
maptools
- za delo z zemljevidiextrafont
- za pravilen prikaz šumnikov (neobvezno)usmap
- za prikaz zemljevidaDT
- za pravilno delovanje ShinyjaZgornje povezave omogočajo poganjanje projekta na spletu z orodjem Binder. V ta namen je bila pripravljena slika za Docker, ki vsebuje večino paketov, ki jih boste potrebovali za svoj projekt.
Če se izkaže, da katerega od paketov, ki ji potrebujete, ni v sliki,
lahko za sprotno namestitev poskrbite tako,
da jih v datoteki install.R
namestite z ukazom install.packages
.
Te datoteke (ali ukaza install.packages
) ne vključujte v svoj program -
gre samo za navodilo za Binder, katere pakete naj namesti pred poganjanjem vašega projekta.
Tako nameščanje paketov se bo izvedlo pred vsakim poganjanjem v Binderju. Če se izkaže, da je to preveč zamudno, lahko pripravite lastno sliko z želenimi paketi.
Če želite v Binderju delati z git,
v datoteki gitconfig
nastavite svoje ime in priimek ter e-poštni naslov
(odkomentirajte vzorec in zamenjajte s svojimi podatki) -
ob naslednjem.zagonu bo mogoče delati commite.
Te podatke lahko nastavite tudi z git config --global
v konzoli
(vendar bodo veljale le v trenutni seji).